Djarmai: 3 dekada

Djarmai di Noss
Ma nka kre pa note bem
pan pode ka durmi,
barriga ta ronkan
note inter
E si n´durmi
nka ta kre pa manxe
pan ka korda e pan ka lembra
pamode onte n´ka kebra djudjun
Djarmai di noss
Ć um barku a vela , a deriva
sem leme nem bĆŗssula
marinher na desnorte, num kalmaria
sem ankura nem distine sert
Djarmai di noss
Ć um kriansa premature
inkubade na stƩra,
na oras di amargura ta spera milagre…
mas ate kuandu djarmai di noss??
Ć um vida sem alma
um voz sem eco
um muribundu na ralente
mil e um diver sem direite algun,
ma ki triste sina Djarmai
à um gaivota sem pé
di biku serradu, sem asa nem rabe pa faze di leme
mas ki pena djarmai di noss
Ć promessas di treta, projetes na gaveta
cimentes na djasig ta durmi na obskuridad
mas ki injustisa?
Djarmai di noss…
Três década sem stória
ku obid na alerta, ta spera nuticia di kapital,
te ku dia ku progresse ta txiga??
Djarmai di noss
Ć um limaria sem rabe
ku moska dja tuma konta
ta jeme di dor sem sabe pamode,
mas pamode??
Poema skrebed pa:
Alfredo Ramos Tavares (Fefe di Kandin)
Post a Comment